Kandidata za ministra za zdravje vprašali tudi o odnosu do alkohola: "Naša himna je Zdravljica ..."

Kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc iz stranke Demokrati Anžeta Logarja je v predstavitvi pred parlamentarnim odborom poudaril, da naloga nove ekipe "ni rušenje sistema, ampak stabilizacija, modernizacija, reorganizacija in učinkovitejše upravljanje sistema".

Kot je dejal Ostrc, "ljudje ne sprašujejo, kdo je izvajalec, sprašujejo, ali bodo pravočasno prišli do zdravljenja". Po njegovih besedah bo Slovenija ostala evropski, javnozdravstveni sistem. "Ampak javni zdravstveni sistem mora biti predvsem dostopen, ključno vprašanje ne sme biti ideologija, ampak ali pacient pride pravočasno do zdravljenja," je poudaril kandidat.

Po njegovih besedah v zdravstvenem sistemu zberemo skoraj 7 milijard evrov, kar je dovolj in dodaten denar ni potreben, potrebna pa je boljša organizacija.

Napovedal reorganizacijo ZZZS

Napovedal je reorganizacijo in digitalizacijo sistema. Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti.

Napovedal je razbremenitev družinskih zdravnikov administrativnih opravil, za katere po besedah Ostrca porabijo petino svojega delovnega časa. Prioriteta bo po njegovih besedah tudi reorganizacija nujne medicinske pomoči in vzpostavitve delujoče nujne helikopterske pomoči. Napovedal je vzpostavitev treh baz na območju države, od katerih bi vsaj ena delovala 24 ur na dan.

Kot ključno je izpostavil reformo upravljanja javnih zdravstvenih zavodov in modernizacijo ZZZS, ki jo predvideva koalicijska pogodba. Kot je povedal Ostrc, ZZZS prepogosto deluje kot pasivni financer, ne pa kot aktiven upravljavec zdravstvenih storitev. "ZZZS je treba modernizirati v sodobnega, učinkovitega in transparentnega deležnika v sistemu," je poudaril.

Med ključnimi cilji je izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Prepričan je, da je danes ključna težava ustrezna organizacija kapacitet v sistemu. Med drugim je napovedal digitalno spremljanje izrabe magnetne resonance in CT-diagnostike v realnem času, digitalno spremljanje operacijskih terminov, zmanjšanje neizkoriščenih terminov in aktivno digitalno prerazporejanje programov med izvajalci.

Za krajšanje čakalnih vrst je treba aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti pod enakimi pogoji, je še poudaril. Napovedal je tudi vzpostavitev nacionalnega sklada za redke bolezni.

Zagotovil, da ne bo zmanjšanja pravic

Ostrc kot enega največjih problemov slovenskega zdravstva vidi kadrovsko izčrpanost sistema. Pri tem je poudaril, da bodo končali "vojno z zdravstvenimi delavci", saj ti niso sovražniki javnega zdravstva, ampak razlog, da sistem deluje. Med prioritetami je nanizal izboljšanje pogojev dela, zmanjšanje izgorelosti, administrativno razbremenitev, stabilizacijo kadrovske slike, razvoj specializacij, mentorstvo mladim in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb.

Na pomisleke, da bi napovedi sprememb na področju košarice pravic utegnile pomeniti njeno krnitev, je pojasnil, da gre za to, da bodo pravice jasno določene in bo vsak vedel, kaj lahko dobi. Zagotovil je, da ljudem ne bomo vzeli pravic, ampak zagotovili širši obseg storitev na primarnem nivoju in tako zmanjšali število napotitev na sekundarni in terciarni nivo. Prepričan je, da so v zdravstvu potrebne jasne smernice napotovanja, ki zagotavljajo, da je bilo za bolnika na primarnem nivoju storjeno vse, kar je lahko bilo.

Posebej je izpostavil še zagotavljanje operativne odpornosti sistema in pripravo na epidemije, večje nesreče, kibernetske napade in druge krizne situacije. Pri tem je izpostavil tudi pomen digitalizacije za manj administracije, hitrejše odločanje, boljšo dostopnost in boljšo organizacijo sistema. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti delujočo ekartoteko, enoten pregled pacientovih poti, digitalno triažo, telemedicino in uporabo umetne inteligence tam, kjer lahko izboljša odločanje in organizacijo sistema.

Vprašanja obveznega cepljenja in izstopa iz WHO

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je Ostrca vprašala o načrtih iz koalicijske pogodbe, ki da preusmerja javni denar k zasebnim izvajalcem in napoveduje krepitev zasebnih zavarovalnic. "ki bodo dodatno plačljiva in tega ljudem ne poveste".

Opozorila je tudi na konflikt interesov, če nekdo, ki ima možnost odločanja v javnem zavodu, hkrati ustvarja zasebni dobiček v istem sistemu, in poudarila, da jo zato skrbi korupcija.

Vprašala ga je o stališčih Resnice, ki je podprla vlado, in med drugim želi, da Slovenija izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), nasprotuje obveznemu cepljenju in se zavzema za krepitev "naravnega zdravljenja".

Na vprašanje Andreje Katič (SD) o pravici do splava je dejal, da ugovor vesti ne vpliva na delovanje zdravstvenega sistema. Zavzel se je za to, da ima vsaka ženska ginekologa.

Je Ostrc "zamenjal strani"?

Deležen je bil tudi nekaj opazk, ker je kot državni sekretar nekaj časa deloval na ministrstvu za zdravje v vladi Roberta Goloba, zdaj pa da je "zamenjal strani", prav tako so ga spraševali o morebitnih botrih. Zatrdil je, da je edini boter, ki ga ima, krstni in birmanski, do vstopa v Demokrate, katerih ustanovni član je, pa ni bil član nobene stranke.

Zanikal je tudi očitke, da je v času, ko je bil državni sekretar, zagotovil koncesije zdravnikom, pri katerih je kasneje delal. Po njegovih besedah je razpis koncesij pripravilo ministrstvo v času vlade, ki je delovala pred tem, torej tretje vlade Janeza Janše, sam pa se je iz vseh postopkov izločil. Kasneje je za mnenje zaprosil tudi Komisijo za preprečevanje korupcije, ki v postopku predhodnega preizkusa prijave ni sprejela v nadaljnjo obravnavo, ker ni ugotovila suma kršitev določb v nasprotju interesov.

V štiriurni razpravi so člani odbora odprli številna vprašanja s področja zdravstva, ob 22. uri pa je predsednica odbora Iva Dimic razpravo kljub nasprotovanju poslancev iz nove opozicije zaključila.